Naravne nesreče – Žledolom 2014

06/02/2014 Tadej

Slovenijo je v zaključku meseca januarja in začetku februaraj prizadela huda naravna katastrofa. Kombinacija snega, dežja in nizkih temperatur je pripeljala do naravne katastrofe – žledu.

Žled je po prvih ocenah poškodoval 500.000 hektarjev slovenskega gozda, torej skoraj polovico. Uničenih je več milijonov kubičnih metrov lesne mase. To opustošenje občutno presega škodo iz najhujših žledolomov v zadnjih desetletjih, ko je bilo uničenih do največ osem odstotkov gozdne površine.

Najhuje prizadeto je območje občine Pivka in v delu občine Postojna ter na Cerkljansko-Idrijskem območju in na območju občin Loški potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov. Tu je začelo žlediti že s četrtka na petek (30.01.), v drugih krajih večinoma s sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.

Žled je sicer značilen predvsem za jugozahodni del Slovenije, posebej Brkine. V minulih desetletjih je bilo tam več žledolomov, najhuje pa je bilo novembra 1980. V gozdovih in sadovnjakih je bil ledeni oklep takrat debel do sedem centimetrov. Lomljenje drevja, pa tudi daljnovodov, je dodatno sprožal veter. Prizadetih je bilo skoraj 13.000 hektarjev površin in škodo je nato skoraj pet let odpravljalo 400 delavcev vseh slovenskih gozdnih gospodarstev. Zaradi poškodb so morali posekati okoli 674.000 kubičnih metrov lesne mase.

Katastrofa v obliki žledu je prizadela tudi naše okoliške kraje. V občini Grosuplje in Dobrepolje je žled uničil precejšnje število gozdov in pretrgal veliko daljnovodov. Nekaj naših okoliških vasi je bilo več dni brez elektrike. Najhuje je bilo na območju občine Dobrepolje.

V prostovoljnem gasilskem društvu Čušperk smo imeli nemalo težav in dela z odstranjevanjem dreves, ki so ovirala različne poti in ceste ali kako drugače ogrožala človeška življenja.
Več o naših intervencijah si lahko pogledate pod zavihkom “Naše poslanstvo”!

Galerija: Žled v Postojni in Pivki

Posledice ujme v številkah:

  • Brez električne energije je skupno ostalo okoli 147.000 gospodinjstev.
  • Na območju, kjer za električno omrežje skrbi Elektro Ljubljana, je bilo poškodovanih 1278 stebrov in drogov, kar pomeni, da je bilo v okvari kar 753 kilometrov omrežja.
  • Na območju, kjer odjemalce oskrbuje Elektro Gorenjska, je bilo uničenih okoli 140 stebrov in drogov.
  • Na območju družbe Elektro Primorska je bilo uničenih okoli 1400 stebrov in drogov ter skupno okoli 350 kilometrov omrežja.
  • Na področju Elektro Celja je bilo poškodovanih 760 kilometrov daljnovodov.
  • O poškodbah na omrežjih so poročali tudi ostali.
  • Hudo poškodovana je skoraj polovica slovenskih gozdov; od 1.184.526 hektarjev je uničenih kar 500.000 hektarjev gozdov.
  • Po zelo grobi oceni Zavoda za gozdove Slovenije je tako padlo približno štiri milijone kubičnih metrov drevja, morda tudi bistveno več.
  • Žled je poškodoval toliko dreves kot jih pred tem ni v skupno 50 letih.
  • Zaradi podrtega drevja je neprevoznih kar 6330 kilometrov gozdnih cest, oziroma 93 odstotkov vseh gozdnih cest.
  • V enem tednu je v intervencijah zaradi ujme delovalo okoli 30.000 gasilcev. V tem številu bi lahko dvakrat zapolnili športno dvorano v Stožicah.
  • V intervencijah je bilo uporabljenih skoraj 5.000 gasilskih vozil.
  • Škoda je presegla najmanj 210 milijonov evrov, kar pomeni, da Slovenija lahko zaprosi za pomoč iz solidarnostnega sklada EU.
  • Vlada je na seji za nujno kritje stroškov naravne nesreče iz rezerve sklenila nameniti 317.599 evrov. Denar so namenili za nakup 40 agregatov, za intervencijsko popravilo radijskega sistema ZARE ter za nakup dodatnih 50.000 protipoplavnih vreč in 13 novih mobilnih repetitorjev.
    • Aktualno

    Comments are closed.